O avtorju : Slavko Zgonec, priznani slovenski strokovnjak za zunanje in sobne rastline je svoje bogato znanje in ljubezen do zelenih in cvetočih lepotic strnil v številne strokovne knjige, ki se najdejo na mnogih knjižnjih policah v domovih po celotni Sloveniji. In medtem ko skrbno širi znanje med prijatelje na socialnih omrežjih, smo ga tudi mi povabili, da za vas deli najboljše nasvete. 

VITEZOVE ZVEZDE IN KAKO JIH PRIPRAVIMO DO PONOVNEGA CVETENJA

Vitezova zvezda je že dolgo znana in nadvse priljubljena čebulnica. V okrasne namene se vzgaja že zelo dolgo, le da smo jo včasih imenovali amarilis. Danes je ime amarilis neveljavno, ker so ga dodelili neki drugi čebulnici.

Vitezova zvezda je doma v Južni in Srednji Ameriki, kjer je znanih okrog 90 vrst. Žlahtnitelji pa so vzgojili še kakšnih 600 sort.

Vitezovo zvezdo smo še pred pol stoletja vzgajali kot vrtno rastlino. Na prosto smo jo posadili po 15 maju, ko je minila nevarnost pozebe. Danes pa jo vzgajamo predvsem za tako imenovano zimsko siljenje. To pomeni, da jo pripravimo, da nam cveti v zimskih mesecih, ko je cvetočih rastlin manj.

Po končanem cvetenju pa moramo za rastlino skrbeti naprej.

To pomeni, da jo redno zalivamo in redno dognojujemo. Za zalivanje uporabljamo mehko vodo, ogreto na sobno temperaturo. Gnojimo pa s tekočim gnojilom za cvetoče rastline. Gnojimo jih v zimskem in zgodnjem pomladanskem času v 10 do 14 dnevnih presledkih vse do sredine maja.

Ko po 15 maju mine nevarnost pozebe, vitezovo zvezdo posadimo na vrt. Gredico, kamor jo posadimo pa že predhodno dobro pripravimo. To pomeni, da jo očistimo plevela in dobro pognojimo z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja in kalija. Gnojilo potrosimo po gredici in ga vkopljemo v zemljo, da se čim hitreje stopi.

Vitezovo zvezdo posadimo tako globoko, kot je bila posajena v lončku. To pomeni, da je v zemlji spodnja polovica čebulice. Da se ta čim hitreje vraste, je priporočljivo, da jo takoj po sajenju dobro zalijemo z vodo in poškropimo po listih z Agrosteminom. Agrostemin je naravni stimulator rasti korenin. Dobro ukoreninjena in dobro vrastla čebulica ne bo trpela  suše v poletni vročini. Razen tega pa bo nabrala dovolj hranilnih snovi za zimsko cvetenje. Škropljenje vsaj še enkrat ali dvakrat ponovimo v 10 do 14 dnevnih presledkih.

Mesec dni po presaditvi na vrt, jo začnemo še dodatno dognojevati s tekočim gnojilom za cvetoče rastline. Tako si bo za gotovo nabrala dovolj hranilnih snovi za zimsko cvetenje. Ta čas njenega vrtnega gostovanja naj traja do meseca avgusta. Avgusta pa jo pred kakšnim močnejšim deževjem izkopljemo iz zemlje. To storimo tako, da z prekopnimi vilami previdno dvignemo čebulo iz zemlje, ne da bi poškodovali njene korenine. Čebulo ali čebule položimo v zabojček in korenine pokrijemo s zemljo, ki prepreči, da bi se te izsušile. Liste prav tako pustimo na rastlini, da se bodo sami postopoma posušili. Zabojček s čebulami postavimo nekam na suho, kjer naj bo temperatura okrog 17 stopinj C. To je počitek, ki je zelo pomemben za naslednje cvetenje. Pri temperaturi 17 stopinj mora trajati najmanj 4 do 5 tednov. V tem času pa se v čebuli  začne tvorba cvetnega nastavka. Po končanem počitku pa bi že lahko čebule posadili za zimsko cvetenje.