Na mojem vrtu se torej vse vrti okoli skrbi za zemljo, skrbi za drobnoživke - mikroorganizme. Tako počnem že odkar imam svoj vrt. Žal, kot priseljenka v Ljubljani, šele 14 let. A še prej sem, in na to sem zelo ponosna, tudi moje starše prepričala, da skrbijo za zemljo na ta način in to že več kot 20 let. Neizmerno sta mi hvaležna, saj jima zato vrt predstavlja uživanje in sprostitev in ne več stalno bitko s plevelom, ter vihtenje motike in lopate. Kaj torej počnem in kako?

Gred ne čistim.

Ves organski material, torej ostanki rastlin, zastirka, tudi korenine rastlin predstavljajo hrano organizmom v zemlji, in so material iz katerega predvsem drobnoživke ustvarijo hranila za naše rastline. Okoli korenin je izbrana druščina drobnoživk, ki pomagajo prehranjevati rastline in pri ruvanju korenin bi uničili tudi njih. Zato z gred ne pulim ostankov rastlin – odrežem del nad zemljo in ga dam na kompostni kup ter ne odstranjujem vsakega listka in vejice, ki ostane na gredici. V naravi smo in ne v dnevni sobi, če se spet malo pohecam.

Zemlja je v vsakem trenutku pokrita. 

S tem je zaščitena pred vremenskimi vplivi, močnim soncem, ki jo izsušuje, nalivi, ki jo zbijajo, vetrom, ki jo odnaša in tudi izsušuje. Tudi in še posebej mora biti pokrita pozimi. Pozimi so drobnoživke tako zaščitene pred mrazom in lahko pridno opravljajo svoje delo. Proizvajajo humus in poskrbijo, da imajo naše rastline hranila na voljo v vsakem trenutku, takrat, ko jih potrebujejo in toliko, kolikor jih potrebujejo. Proizvajalci humusa večji del naloge opravijo prav pozimi. In zemlja je spomladi pripravljena na nove rastline. Z zastirko pa ohranjamo tla tudi vlažna, ter preprečimo rast plevelov!

Najboljša zastirka so seveda rastline. A preden se rastline, ki jih posadimo in posejemo razrastejo in pokrijejo zemljo, med njimi zevajo odkriti deli zemlje. Te dele pokrijemo z organsko zastirko, saj bi sicer kmalu odgnale rastline, ki imajo sicer vlogo tla zaščititi, a mi jih na vrtu med gojenimi rastlinami ne želimo in smo jim zato nadeli ime plevel. Za zastiranje lahko uporabimo slamo, seno, listje, pokošeno travo, dele divje rastočih rastlin, denimo kopriv, gabeza, črnega bezga. Slednji opravijo še nalogo odganjanja raznih škodljivcev.

Kaj torej storim sedaj, spomladi z zastirko? Ostanke zastirke, ki je pokrivala zemljo čez zimo, pred rahljanjem in dodajanjem komposta z grabljami odstranim na rob grede. Po rahljanju in dodajanju komposta jo vrnem na gredo in dodam novo.

Zemlje ne prekopavam, obračam.

Zemljo zrahljam z vilami. Je ne prekopavam in obračam na glavo, saj s tem uničujemo drobnoživke v tleh, ki so glavni delavci v tovarni humusa in hranil za rastline. Z rahljanjem zemljo tudi zračimo, v tla prihaja kisik potreben za živali v tleh, hkrati pa nastajajo tudi pogoji za pronicanje vode in hranil. S prekopavanjem – štihanjem zemlje si delamo medvedjo uslugo. Na globini za velikost rezila se naredi neprepustna plast, pravimo ji ponvica. Skozi to plast korenine ne morejo, pod njo je stanje brez zraka, torej se tam razvijajo tudi druge oblike bakterij, ki so škodljive. Leta in leta štihanja tla še bolj zbijajo in siromašijo.

Kaj naredim spomladi? Ko odgrnem preostanke zastirke, z vilami ped za pedjo zemljo zrahljam, prezračim. Enako storim na gredah, kjer rastejo posevki - zimska solata, čebula, česen, ohrovti, zimski por.

Na grede dodajam kompost.

To lahko storimo v katerem koli trenutku, med tem, ko hlevski gnoj, še posebej, če ni niti uležan, dodajamo na grede le v jeseni in to takrat, ko še ni prehladno, tam okoli sredine oktobra. Le tako lahko stečejo procesi razgradnje in so spomladi hranila na voljo rastlinam. Po navadi pa to počnemo kasneje in se proces razgradnje zato prične šele spomladi. Zato rastline slabše rastejo, vrtičkar pa misli, da je dodal premalo gnoja in si »pomaga« še z dodajanjem raznoraznih gnojil v briketih. Gnoj je nujno potrebno plitko vkopati (ne pregloboko).

Če smo dodali hlevski gnoj v jeseni, spomladi tega več ne počnemo. Hranil je v hlevskem gnoju dovolj za tri leta. Zato ga dodajamo vsako leto le na eno tretjino vrta in tja posadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil, to so kapusnice (zelje, cvetača, ohrovti, brokoli…) in plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke, buče…).

Če v jeseni niste dodali ne hlevskega gnoja ne komposta, spomladi dodajte le kompost. Kupljena organska gnojila v briketih pa naj so le dopolnitev kompostu ali kompostiranemu hlevskemu gnoju. Z njimi namreč v zemljo ne vnašamo organske mase, ki je osnova za rahla in rodovitna tla.

Kako torej poskrbim za hranila v tleh: v jeseni in spomladi dodam tanek sloj komposta, s katerim pravzaprav nahranim mikroorganizme, ki s svojimi procesi preskrbijo hranila v takšni obliki, da so dostopna rastlinam kadar koli in v kakršni koli količini. Potresem ga po površini gred in z vilami vdelam v tla.  Gredo pokrijem z zastirko – staro, kateri dodam še nekaj nove, da bo sloj debelejši.