Kako postopa večina

Večina vrtičkarjev že v jeseni gredice popolnoma počisti, navozi ogromne količine hlevskega gnoja, zemljo prekoplje - preštiha, in tla pusti tako čez zimo »počivati«. Pognojena in gola tla pripravijo na novo sezono tako, da velike grude razbijejo, če se jim zdi, da je zemlja še vedno zbita, še enkrat vse skupaj prekopljejo in velikokrat še enkrat, čeprav so to storili že v jeseni, dodajo hlevski gnoj ali vrtičkarsko obliko organskega gnojila v peletih. Seveda poprej ali vmes odstranijo vsako bilko, pa ali je to odpadli list, drobna vejica ali na novo vznikla rastlina, ki jo označijo za plevel. Zemljo nato z grabljanjem in drobljenjem še tistih najmanjših grud spremenijo v rjavo ploskev, gladko in ravno kot miza. In tudi čisto kot miza, če se malo pošalim.

Raje poskrbimo za drobnoživke

Sama poskrbim za grede – zemljo precej drugače. Pravzaprav na ta način skrbim za drobnoživke – mikroorganizme v tleh, ki so glavni »krivci« za vsebnost hranil v tleh, da so ta dostopna rastlinam, poskrbijo pa tudi za zdravje in vitalnost rastlin. Gred skorajda ne čistim, dodajam le kompost, zemlje ne prekopavam ampak rahljam z vilami, in poskrbim, da je zemlja vedno, v vsakem trenutku pokrita z eno od organskih zastirk. Zakaj počnem tako? Najbolje, da gremo kar po vrsti.

Zadnja leta so znanstveniki, ki preučujejo zemljo, prišli do neverjetnih odkritij. Kako zelo so vsa živa bitja v zemlji povezana med seboj, tudi tista najbolj drobna, ki jih s prostim očesom ne vidimo, mikroorganizmi oziroma drobnoživke. To so razne bakterije, glive, nematode, protozoje... Dognali so, da se drobnoživke med seboj pogovarjajo, pošiljajo signale, prepoznavajo prijatelje in sovražnike in se slednjim tudi družno uprejo. Tako branijo tudi rastline. Vemo, da je v tleh v območju korenin sleherne rastline precej pester živež drobnoživk, te pa se nahajajo tudi v okolici nadzemnega dela. Rastlino varujejo pred škodljivci, ji dajejo tudi hrano, oziroma hranila, ki jih rastlina v določenem trenutku potrebuje. Da, neverjetno, ampak rastline ves čas komunicirajo z mikroorganizmi v tleh, jim s svojimi produkti sladkorji, beljakovinami dajejo hrano in jim hkrati sporočajo potrebe po fosforju, kalciju, kaliju, boru...Mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo mineralno in organsko snov na njene sestavne elemente, ki so nato dostopni rastlinam. S tem se podira vsa teorija dodajanja hranil, čemur mi pravimo gnojenje. Od koristnega življenja v tleh, ki ga predstavljajo glive in aerobne bakterije je odvisno zdravje tal in posledično rastlin. Skratka zdravje rastlin je tesno povezano z zdravjem zemlje in obratno. Vse to pa je odvisno od prisotnosti mikroorganizmov v zemlji. Zato moramo narediti vse ali bolje rečeno, početi čim manj, da ohranimo živi mikro svet v zemlji in dovolimo, da opravlja svojo funkcijo. Namesto nas.