naročilocena
skupaj 0.00
Vaša košarica je prazna 
Na blagajno

Verjamemo, da vas bodo nasveti več kot navdušili in vas povabili, da tudi vi začnete vrtnariti na vam in naravi prijaznejši način. 

EKOLOŠKO VRTNARJENJE vsekakor ni samo trend, ampak je način življenja, ki ga želimo zase, za druge in našo neponovljivo naravo. 

In prav zaradi tega vas še dodatno povabimo na Jernejino spletno stran cvetlicna.si, kjer boste našli tudi ostale preproste nasvete. 

 Vsekakor pa je na mestu tudi nagovor k njeni izjemni knjigi, t.i. "BIBLIJI" EKOLOŠKEGA VRTNARNJENA. 

NAJDETE JO TUKAJ.


Jerneja Jošar, agronomka, ki je dosti več kot to.

Vedno nasmejano jo v pomladnih pa vse do jesenskih mesecih najdete na vrtnariji v Ljubljani, kjer boste zraven ekoloških sadik, ki so pri njen na voljo, našli tudi polno nasvetov o ekološkem vrtnarjenju. In če bi se vrtnajenja želeli lotiti res skrbno, vam skrbno pripravi načrt vrta, na katerega bi bil ponosen vsak "vrtičkar".  

Njeni priročniki so več kot poznani, a tisti, ki smo jo spoznali "v živo", vemo, da se tukaj šele vse na novo začenja. Ekološko vrtnarjenje je nekaj, kar se izpod njenih besed sliši lahkotno in dosegljivo vsakomur. In nekaj, česar se lotimo v dobro sebe in v dobro narave.

Prav zato se nam zdi tako super, da ob začetku vrtnarske sezone povabimo tudi vas, da si s pomočjo njenih strokovnih, preprostih in uporabnih nasvetov pripravite prostor, ki bo vašim rastlinam (tudi okrasnim) dal kar najboljše pogoje, vam pa omogočil, da bo vrtnarjenje še večji užitek.


 

1. LEGA IN VELIKOST VRTA

Skrivnost bujnega vrta, z vitalnimi rastlinami se skriva v zemlji

Za gojenje zelenjave potrebujemo dokaj sončno lego, a nič ne bo narobe, če del vrta ni ves dan na polnem soncu. V tem primeru moramo pri načrtovanju setev in sajenj upoštevati tudi to, da na najbolj osončen in topel del sadimo toploljubne rastline, torej paradižnik, papriko, jajčevce, buče, bučke, kumare.

Kako velik zelenjavni vrt bomo imeli je seveda najprej odvisno od tega, koliko prostora imamo na voljo, potem pa tudi to, koliko zelenjave želimo pridelati.

Nekako velja, da je 40 m2 dovolj za eno osebo, če imamo dober načrt setev in sajenj, tak, ki zagotovi, da so gredice v vsakem trenutku polne.


2. OBLIKUJTE SI STALNE GREDICE S STALNIMI POTKAMI

Organske oblike gred in vijugastih potk dajejo vrtu romantičen pridih.

Nekako je še vedno v navadi, da je zelenjavni vrt ena velika zaplata, ki jo razdelimo na grede z deskami, po katerih potem hodimo. Velikokrat naslednje leto te deske prestavimo, ker želimo imeti kakšno gredo večjo (za denimo več krompirja) od drugih. Pod deskami so tla zbita, ni dovolj zraka, ne vode, mikroorganizmi nimajo pogojev za življenje in nam seveda ne preostane drugega, kot da vsako leto poprimemo za lopato štiharico.

Zato si oblikujte stalne gredice, med njimi naredite dovolj široke potke, po katerih se boste z lahkoto premikali, obračali. Naj vam ne bo škoda zemlje. Gredice so lahko različnih oblik, ne samo pravilnih pravokotnih. Organske oblike gred (ovalne, oblika lune, permakulturna oblika ključavnice…) z vijugastimi potkami med njimi, so idealne za manjši obhišni vrt, kjer nimamo prostora za delitev vrta na ločene predele, torej na okrasni vrt, sadovnjak, zelenjavni vrt. Na teh gredicah se lahko prepleta veliko okrasnih rastlin, tudi jagodičevja in manjših dreves.

Gredice organskih oblik lahko obrobimo s pletenimi ograjami iz vrbe in leske ali pa jih pustimo kar tako, na robove pa nato zasajamo rastline, ki imajo previsno rast. Sama posadim po robovih zelenjavnih gred binkoštne nageljne, kraški šetraj, kapucinke, ... Grede pravilnih oblik lahko obdamo z okvirji iz lesa, sama pa sem za moj vrt ob hiši uporabila rabljene zidake.

Pri oblikovanju gred pazite le, da niso širše od 120 cm, da boste lahko z obeh strani dosegli sredino grede brez težav. Dolžina pa je lahko poljubna. Najbolje, da si najprej narišete tloris, kjer se lahko poigrate z različnimi primeri oblik in postavitev gred. Nato pa izberete najljubšega in s papirja preslikate vrt v naravo.

Na potke nasujte sekance, pod katerimi je korak zares mehek, ali pesek ali pa pustite travo, ki jo kosite.


 

3. ŠE MALO O VISOKIH GREDAH

Formalne oblike: Pravokotne gredice lahko ogradimo tudi z rabljenimi opečnimi zidaki.

Visoke grede so zadnja leta postale pravi hit. Imajo pa tako dobre kot slabe strani.

Sama menim, da postavljanje visokih gred na rodovitno zemljo nima smisla. S tem prekinemo stik z Zemljo, ter na rodovitne gredice navažamo material od drugod. Tudi finančni vložek ni ravno majhen. Leseno ogrodje iz kakovostnega lesa ima visoko ceno. Za eno gredo širine 100 cm, dolžine 200 cm in višine 80 cm potrebujemo skoraj 2 m3 polnila.

Na dno napolnimo gredo z materialom, ki bo služil kot drenaža, pri katerem lahko uporabimo veje, koruznico. Če tega nimamo na voljo, moramo tudi to kupiti. Največji izziv je kvalitetna zemlja. Podjetja, ki se ukvarjajo z izkopi ponujajo zemljo tudi za ta namen. Tudi, če je zemlja videti lepa, nikoli ne moremo vedeti izvora, in potem takem tudi kaj vse se lahko še nahaja v njej (ostanki pesticidov, težke kovine, semena plevelov, škodljivi organizmi…). Če kupujemo zemljo v trgovini, in seveda pri tem izberemo kvalitetno, tako, ki nima šote in ki vsebuje glinaste delce, ter ima ekološki certifikat, je strošek zelo visok.

Potrebujemo še kakovosten kompost. Če nimamo svojega, bo spet potrebno v trgovino. Torej, če imate rodovitno zemljo in če res nimate prevelikih težav s hrbtenico, ne potrebujete visokih gred. Morda je njihov plus v tem, da se zaradi njihovega privlačnega videza odločajo za gojenje zelenjave tudi tisti, ki jim je zelenjavni vrt predstavljal nekaj malo manj lepega in ga zato niso želeli imeti ob hiši. In tisti, ki imajo samo tlakovane atrije, ali terase.

Dobra stran visokih gred je tudi to, da se spomladi zemlja hitreje segreje, saj gredo segreva sonce. Tudi sklanjati se nam ni potrebno, kar je vsekakor velik plus za vse, ki imajo težave s križem. A, če vrtnarimo na tak način, ki vam ga bom predstavila sedaj, ne boste več potrebovali celodnevnih sklanjanj nad gredami ob puljenju plevela, okopavanju, štihanju.


4. SVINČNIK IN PAPIR, PRVO IN NAJPOMEMBNEJŠE VRTARSKO ORODJE

Načrt: Za dobro izkoriščen prostor v vseh letnih časih, je potreben dober načrt setev in sajenj.

Preden začnete s setvami in sejanji si naredite dober načrt setev in sajenj. Tak, ki bo uporaben večno. Naj ne ostane pri hitri skici, ki vam bo služila samo za prve setve v aprilu in morda še v maju.

Setve morate načrtovati dolgoročno, tudi za poletje in jesen, sicer v jeseni in pozimi ne boste imeli na gredah ničesar. Pri tem upoštevajte dobre in slabe sosede, potrebe po hranilih, kar je še posebej pomembno, če na vrtu uporabljate hlevski gnoj, hitrost rasti vrtnin, višino, botanične družine. Pri načrtovanju bodite pozorni na to, da se posevki na eni gredici v sezoni zamenjajo tudi tri krat. Le tako bodo grede vedno polne, tudi pozimi in zgodaj spomladi. Med zelenjavo vključite tudi cvetje in dišavnice. Na robove gred posadite trajne cvetlice in dišavnice, med zelenjavo v notranjost grede pa posadite enoletne cvetlice in dišavnice. Te imajo šibkejši koreninski sistem kot trajnice in ne bodo preveč motile rasti zelenjave.

Potrudite se in naredite dober načrt, ki ga boste uporabljali vsa nadaljnja leta. Če vam to predstavlja pretrd oreh, pa pokličite strokovnjaka.


 

5. KAKO POSKRBIMO ZA GREDE

Mešan posevek: Na eni gredi naj raste več različnih zelenjadnic. Pri tem upoštevajte dobre in slabe sosede.

Kako postopa večina

Večina vrtičkarjev že v jeseni gredice popolnoma počisti, navozi ogromne količine hlevskega gnoja, zemljo prekoplje - preštiha, in tla pusti tako čez zimo »počivati«. Pognojena in gola tla pripravijo na novo sezono tako, da velike grude razbijejo, če se jim zdi, da je zemlja še vedno zbita, še enkrat vse skupaj prekopljejo in velikokrat še enkrat, čeprav so to storili že v jeseni, dodajo hlevski gnoj ali vrtičkarsko obliko organskega gnojila v peletih. Seveda poprej ali vmes odstranijo vsako bilko, pa ali je to odpadli list, drobna vejica ali na novo vznikla rastlina, ki jo označijo za plevel. Zemljo nato z grabljanjem in drobljenjem še tistih najmanjših grud spremenijo v rjavo ploskev, gladko in ravno kot miza. In tudi čisto kot miza, če se malo pošalim.

Raje poskrbimo za drobnoživke

Sama poskrbim za grede – zemljo precej drugače. Pravzaprav na ta način skrbim za drobnoživke – mikroorganizme v tleh, ki so glavni »krivci« za vsebnost hranil v tleh, da so ta dostopna rastlinam, poskrbijo pa tudi za zdravje in vitalnost rastlin. Gred skorajda ne čistim, dodajam le kompost, zemlje ne prekopavam ampak rahljam z vilami, in poskrbim, da je zemlja vedno, v vsakem trenutku pokrita z eno od organskih zastirk. Zakaj počnem tako? Najbolje, da gremo kar po vrsti.

Zadnja leta so znanstveniki, ki preučujejo zemljo, prišli do neverjetnih odkritij. Kako zelo so vsa živa bitja v zemlji povezana med seboj, tudi tista najbolj drobna, ki jih s prostim očesom ne vidimo, mikroorganizmi oziroma drobnoživke. To so razne bakterije, glive, nematode, protozoje... Dognali so, da se drobnoživke med seboj pogovarjajo, pošiljajo signale, prepoznavajo prijatelje in sovražnike in se slednjim tudi družno uprejo. Tako branijo tudi rastline. Vemo, da je v tleh v območju korenin sleherne rastline precej pester živež drobnoživk, te pa se nahajajo tudi v okolici nadzemnega dela. Rastlino varujejo pred škodljivci, ji dajejo tudi hrano, oziroma hranila, ki jih rastlina v določenem trenutku potrebuje. Da, neverjetno, ampak rastline ves čas komunicirajo z mikroorganizmi v tleh, jim s svojimi produkti sladkorji, beljakovinami dajejo hrano in jim hkrati sporočajo potrebe po fosforju, kalciju, kaliju, boru...Mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo mineralno in organsko snov na njene sestavne elemente, ki so nato dostopni rastlinam. S tem se podira vsa teorija dodajanja hranil, čemur mi pravimo gnojenje. Od koristnega življenja v tleh, ki ga predstavljajo glive in aerobne bakterije je odvisno zdravje tal in posledično rastlin. Skratka zdravje rastlin je tesno povezano z zdravjem zemlje in obratno. Vse to pa je odvisno od prisotnosti mikroorganizmov v zemlji. Zato moramo narediti vse ali bolje rečeno, početi čim manj, da ohranimo živi mikro svet v zemlji in dovolimo, da opravlja svojo funkcijo. Namesto nas.


6. PRIPRAVA GREDE

V naši posebni objavi boste našli Jernejine podrobnejše in enostavne nasvete, kako pripraviti gredo, da bodo vrtnine in okrasne rastline na njej uspevale kar se da najbolje. Preberete si jo lahko tukaj.


 

7. KAKO SEJEMO IN SADIMO

Tudi setev bo lažja, če gredo najprej zastremo in potem sejemo, kot če bi storili obratno. Odgrnemo zastirko za širino pasu, kamor bomo sejali. Posejemo seme, a nato posejano površino ne zastremo! Saj seme skozi plast zastirke ne bi vzklilo (razen morda večje seme, kot fižol, grah, krompir…).

Sejemo in sadimo v prej zastrta tla! Tam, kjer bomo sadili, zastirko odmaknemo toliko, da naredimo jamico za sadiko. Po sajenju, zastirko primaknemo do sadike. Kjer bomo sejali, odmaknemo zastirko tako, da dobimo nekaj cm širok pas gole zemlje, kamor bomo sejali. Zastirke ne dajemo na posejani del. Tak način je mnogo lažji, kot če bi najprej sejali in sadili na gola tla in dodajali kasneje zastirko med sadike in zasejane pasove.